Zgodovina
V Podjuni (poimenovani po keltskem božanstvu Jovenat), katere družabno in gospodarsko središče je Pliberk, so bili najdeni sledovi poselitve že v paleolitiku (pred 20.000 do 30.000 leti). Po naselitvi Keltov so svoje sledi v koroški nižini pustili predvsem Rimljani. Konec 6. stoletja so se tu naselili alpski Slovani, od 8. stoletja dalje pa naseljenci nemškega rodu iz Bavarske. Večstoletno mešanje narodov je tako ustvarilo izjemno plodno kulturo, ki se še danes izraža v obeh deželnih jezikih – nemškem in slovenskem.
Časovna preglednica
1228 Iz tega leta je najstarejše znano besedilo, ki omenja Pliberk.
okoli 1325: Pliberk postane mesto..
1370: Pliberk pridobi obnovljene mestne pravice.
1393: Pliberk dobi pravico do prirejanja sejma na travniku – jormaka, ki je vse do danes največji in najpomembnejši sejem in ljudsko slavje na spodnjem Koroškem.
1473-1478: V turških napadih je bil Pliberk požgan, okolica opustošena. Freska sodobnega umetnika Franza Brandla na trgu Türkenplatzl spominja na upodobitev Turka, ki je bila okoli leta 1485 nameščena na staro mestno hišo (magistrat).
1478: Madžarski kralj Matija Korvin zavzame Koroško, nastane pripovedka o Kralju Matjažu, ki spi v Peci.
1478-1478: Invazija kobilic.
1480: Gradnja mestnega obzidja je zaključena.
1601: Plemiška družina grofov Thurn-Valsassina prevzame gospostvo Pliberk.
1715: Epidemija kuge; od 616 takratnih prebivalcev jih umre 216. Umrle pokopljejo v množičnem grobišču severno od mesta. Nad njim postavijo kužno znamenje, ki obstaja še danes.
1724: Preživeli so v zahvalo postavili kužni steber na glavnem trgu.
1739: Požar skoraj popolnoma uniči mesto.
1761: Gradnja romarske cerkve Božji grob.
1765: Začnejo z gradnjo mestne bolnice (danes je tam okrajno sodišče). Potrebna sredstva za to je v svoji oporoki zagotovil veliki dobrotnik mesta Erasmus Kumesch (1688-1762).
1849-1850: Upravna reforma cesarja Jožefa I. – uvedba okrajnih glavarstev, okrajnih sodišč, žandarmerijskih postaj in občin. Svobodne volitve županov. Prvi župan mesta Pliberk je bil Josef Messiner.
1863: Odprtje železniške proge Celovec – Maribor.
1918: Pliberk zasede država SHS. Začne se t. i. koroški obrambni boj.
- 10. 1920: Dan koroškega plebiscita – prebivalci južne Koroške se odločijo, da ostanejo del Avstrije.
1930: Odprtje letnega kopališča v Pliberku.
1945: Ob koncu vojne se hrvaška vojska preda britanski zasedbeni oblasti in je nato prisiljena oditi nazaj v Jugoslavijo.
1955: Pliberk postane garnizijsko mesto.
1964: Odprtje podjunske železnice.
1968: V Pliberku začne delovati galerija Wernerja Berga (danes Muzej Wernerja Berga).
1990/1991: Občini Pliberk in Bistrica pri Pliberku, ki sta bili združeni v okviru upravne reforme, se po približno 20 letih po referendumu ponovno ločita. Župan postane mag. Raimund Grilc.
1994: Blagoslovitev vodnjaka umetnice Kiki Kogelnik na glavnem trgu.
2005: Odprtje mosta čez Lipico (Lippitzbachbrücke). V letu 2009 se most preimenuje v Jörg-Haider-Brücke.
2009: V Šentpavlu v Labotski dolini in v Pliberku poteka evropska razstava »Moč besede – Moč slike«. V Pliberku razširijo Muzej Wernerja Berga, preuredijo prostor pred župnijsko cerkvijo Petra in Pavla ter oblikujejo Vrt religij.
2020: 100 let koroškega plebiscita, Pliberk je del deželne razstave »CARINTHIja 2020
Dodatne informacije so na voljo v Koroškem deželnem arhivu in v ustreznih publikacijah. Na pliberškem občinskem uradu si lahko po dogovoru ogledate tudi fotokroniko Mestne občine Pliberk.
